Please click here to leave an anniversary message (in any language you choose). You do not need to be a member of Lowlands-L to do so. In fact, we would be more than thrilled to receive messages from anyone. Click here to read what others have written so far.
What’s with this “Wren” thing?
The oldest extant version of the fable
we
are presenting here appeared in 1913 in the first volume of a two-volume anthology
of Low
Saxon folktales (Plattdeutsche
Volksmärchen “Low German Folktales”)
collected by Wilhelm Wisser (1843–1935). Read
more ...
Kralik měješe swóje hněžko we wozarni. Jónu běštaj staršej wulěćałoj. Chcyštaj
něšto wobstarać, zo byštaj młodych nasyćiłoj, a zawostajištaj małych samych.
Po chwili nawróći so nan zaso domoj.
„Što
je so tule stało?” wopraša so. „Štó je wam hněšto złeho načinił, dźěći? Wy
dźě sće cyle nastróžane!”
„Och, nanko,“ rjeknychu, „tu je runje wulki njedočink nimo šoł. Tón wupadaše
tajkile zły a strašny! Wudźeraše z wulkimaj wočomaj do našeho hnězda. Tohodla
smy so tak nastróžiłe!”
„Ach, tak,“ rjekny stary, „a hdźeha je wostał?“
„Nó,“ prajachu wone, „wón je tamle dale šoł.“
„Dočakajće!“ rjekny stary, „Ja za nim poleću. Změrujće so, dźěći! Ja jeho
dosahnu.“ Z tym lećeše za nim.
Přilećiwši wokoło róžka, běše to law, kiž tam dźěše.
Kralik pak so njeboješe. Sydny so lawej na chribjet a započa swarjeć. „Što měješe
ty při mojim domje pytać,“ praješe, „a moje małe dźěći nastrašić?!“
Law pak so scyła wo to njestaraše a kročeše dale.
Na to huntorješe so wony mały chrobły kadlička hišće bóle. „Ničo njejsy
tam zhubił, to ći praju! A jelizo hišće jónu přińdźeš,“ rjekny, „móžeš něšto
dožiwić! Poprawom nochcu ći ničo načinić,“ praji a pozběhny nóžku, „ale z tutej
nóžku bych ći móhł wokomiknje chribjet rozteptać!“